NEKATERI PODATKI O RIBIŠKI ZVEZI SLOVENIJE         
  
 
Ribiška zveza Slovenije (RZS) je sestavljena iz 9 zvez ribiških družin (ZRD) in 64 ribiških družin (RD).

Povezava temelji na določilu Zakona o sladkovodnem ribištvu in je linijska: RZS - ZRD - RD.

V ZRD je vključeno različno število RD; od treh (ZRD Ptuj) do petnajstih (ZRD Ljubljana).

RZS in njene članice so nevladne društvene organizacije, ki se financirajo iz članarin in prispevkov. Državnega proračuna ne bremenijo.

RD - in Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) - so dejanske upravljalke z vodnim življem, saj na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu upravljajo z njim za državo in v njenem imenu. Na osnovi zahtev, ki jih opredeljuje zakon, so vse RD in njihove zveze prejele leta 2000 ugotovitveno odločbo o delovanju v javnem interesu. Najpomembnejše naloge RD so:

• gospodarjenje z vodnim življem (ekstenzivno in intenzivno ribogojstvo, vlaganja in odlovi rib, čuvajska služba, načrtovanje, zbiranje podatkov za statistična poročila, priprava poročil ip.),
• sodelovanje s podjetji, ki posegajo v vodni prostor (vodarske in druge gradbene organizacije, ribogojstva, hidroenergetiki - zlasti MHE - ip.)
  nadzor nad onesnaževalci in tesno sodelovanje z ustreznimi inšpekcijskimi službami (nujno ukrepanje ob poginih, opozarjanje na nevarnost zastrupitev, zbiranje dokaznega materiala pri zastrupitvah, transport dokaznega materiala do strokovnih laboratorijev ip.),
• športna tekmovanja (kasting, lov rib s plovcem in lov rib z umetno muho). RD upravljajo z vodnim življem v pribl.

90 odstotkih sladkovodnega prostora, pribl. 10 % pa je t.i. izločenih voda. Z vodnim življem v njih upravljajo Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS), protokol Vlade RS in ribogojska podjetja. ZRD predvsem koordinirajo delovanje RD v ribiškem območju (rajonu). Za članstvo ribiških družin s svojega območja zlasti organizirajo in izvajajo osnovno ribiško izobraževanje, ki ga mora najkasneje v dveh letih po včlanitvi opraviti vsak član organizacije, urejajo pa tudi druge skupne zadeve. Nekatere od ZRD imajo tudi pomembna ribogojstva. Za lažje izvajanje svojih nalog se ZRD lahko delijo na conske odbore, v katerih delujejo RD iz zaokroženega povodja (Sora, Ljubljanica). RZS je skupni koordinator akcij, pomembnih za večino ali celo za vse RD. S svojimi komisijami skrbi za:
varstvo vodnega življa in življenjskega okolja sladkovodnih živali,
pospeševalno dejavnost (v zadnjih štirih letih pomoč pri inventarizacijah in raziskavah z nekaj manj kot 10 milijoni SIT nepovratnih sredstev),
pravni red in pripravo vzorcev za akte, ki jih potrebujejo RD in ZRD,
izobraževanje članstva na višji ravni (od leta 1980 naprej: za gospodarje v RD, za ribiške čuvaje in za izvajalce elektro ribolova, od leta 1991 naprej pa tudi za mentorje mladoletnemu članstvu ter za sodnike na ribiških tekmovanjih v lovu rib s plovcem in v kastingu),
publicistično dejavnost (izdajanje glasila RIBIČ v nakladi 15.000 izvodov na mesec, strokovna in poljudna literatura, prospekti),
ohranjanje zgodovinskih dokumentov, obeležij ip. o sladkovodnem ribištvu (sodelovanje s Tehniškim muzejem Slovenije, urejanje spominskih obeležij),
vsakoletni tabor mladih ribičev ribiških družin Slovenije, zamejstva in tudi gostov iz tujine (v letu 2001 je že 24. po vrsti),
razpis natečaja na temo VODA JE VIR IVLJENJA, namenjenega učencem sedmih razredov osnovnih šol (v letu 2001 je bil jubilejni - 20.),
vsakoletno prirejanje natečaja za najboljšo umetno muho, ki je iz slovenskega in nato jugoslovanskega hitro prerasel prek območja Alpe-Jadran v mednarodnega (v letu 2002 bo 15. zapored),
mednarodno sodelovanje (zlasti z zamejskimi ribiškimi klubi - 2 v Avstriji in 2 v Italiji - ter s sorodnimi organizacijami v sosednjih in drugih državah, prirejanje mednarodnih tekmovanj tudi najvišjega razreda ip.),
sejemsko predstavljanje ribištva, dosežkov sladkovodnega ribištva in ribiškega turizma,
udeleževanje tekmovalnih reprezentanc na mednarodnem področju v: kastingu, lovu rib s plovcem in lovu rib z umetno muho.
Marko Koračin, sekretar RZS