Če jezu ne bi bilo, bi nadaljevale pot v avstrijski del Mure. Verjetno so bile prav dolgotrajne visoke vode vzrok tega pojava.

Sabljarka spolno dozori v 3. do 5. letu starosti, drsti pa se od maja do julija v odprti vodi. Kot pelagična drstnica odlaga ikre neposredno v vodo, kjer plavajo do izvalitve. Prvo obvestilo  o ulovu sabljarke sem dobila julija letos – torej prav v času drsti – od Marjana Gabra, gospodarja RD Mura Paloma. Po tej novici sem od številnih ribičev na Muri zvedela, da so jih videli in lovili po celotni Muri.
Glede na reakcije ribičev, ki so jih ujeli in ne prepoznali kot posebno vrsto, ampak so jo vrgli v isti koš z zeleniko, navajam nekaj informacij in prepoznavnih lastnosti te ribe. Sabljarka je na prvi in hitri pogled res podobna zeleniki in nekatere so bile res zelenikine velikosti, večina ujetih pa je merila od 25 do 32 cm.
Sabljarka zraste od 20 do 30 cm in največ do 60 cm ter je ni mogoče zamenjati z nobeno drugo ribo. Ima majhno glavo z izrazito nadstojnimi usti in velikimi očmi. Telo je bočno zelo sploščeno, jasno vidna pobočnica poteka po spodnji polovici telesa in je značilno vijugasta. Trup pokrivajo srednje velike luske, ki hitro odpadajo. Na ravnem hrbtu je oster greben, trebuh pa je izbočen kot rezilo sablje. Riba je dejansko podobna sablji in od tod tudi njeno ime. Hrbtna plavut je kratka, pomaknjena daleč nazaj, prsne plavuti so dolge in koničaste, baza podrepne plavuti pa je zelo dolga. Med trebušnimi in podrepno plavutjo je oster greben. Živi v jatah v tekočih vodah v izlivih rek v morje ali v sladkih vodah.
Mlade ribe se hranijo s planktonom. Odrasle ribe  pobirajo hrano po vodni gladini, hranijo pa se tudi s mladicami drugih rib in manjšimi ribjimi vrstami.
V Evropi sta dve naselitveni območji: eno ob Baltiku in drugo okoli Črnega, Azovskega, Kaspijskega in Aralskega morja. V povodju Donave je priplava do Avstrije in na Madžarsko. V Sloveniji je redka, saj vsako leto ujamejo le nekaj primerkov v reki Muri, ki je tudi dejansko rob njenega naselitvenega območja.
Vzrok upadanja populacij je organsko onesnaževanje in neustrezne regulacije z neprehodnimi pregradami. V Sloveniji je na Rdečem seznamu rib in obloustk (Pisces & Cyclostomata) (Ur. l. RS, št. 82/2002) v kategoriji redka (R = rare), ker je stopnjo ogroženosti nemogoče  ovrednotiti. Je popolnoma zavarovana in jo je prepovedano loviti.

Dr. Meta Povž